Balkon je pohodna ograjena ploščad, ki v nadstropnih etažah sega iz ravnine stavbe ter je z vrati povezana z notranjimi prostori.

Balkon je lahko izveden kot konzola, ki je vpeta v nosilno konstrukcijo stavbe, lahko je podprt s stebri ali pa je dodan zgradbi kot samostojen element. Lahko je pokrit ali odkrit. Navadno je podolgovate oblike, z daljšo stranico ob fasadni strani stavbe.

Loža je balkon, zaprt s treh strani, z vrati povezan z notranjimi prostori ter vpet v nosilno konstrukcijo stavbe. Loža ne sega iz ravnine stavbe, temveč je umaknjena v notranjost stavbe.

Terasa je balkon večjih dimenzij, ki je zaradi svoje velikosti navadno v višini talne etaže (s stikom z zunanjim terenom) ali v višjih legah objekta, običajno v terasnih etažah. Terasa je lahko pokrita ali odkrita, odprta z dveh ali treh strani.

Gradbeni zakon prizidavo definira kot gradnjo, pri kateri se gabarit obstoječega objekta poveča v horizontalni ali vertikalni smeri. Balkon, ki se prizida ali pristavi k osnovnemu objektu in predstavlja povečavo objekta, je z osnovnim objektom neločljivo povezan – vsebinsko in konstrukcijsko ter ga funkcionalno dopolnjuje (npr. ima dostop iz osnovnega objekta).

Za prizidavo je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, upoštevati določbe prostorskih aktov, predpise o urejanju prostora, predpise, s katerimi se podrobneje določajo bistvene in druge zahteve, in druge predpise ter pridobiti ustrezna soglasja v primeru, če se objekt nahaja v območju varovanem po posebnih predpisih (npr. v primeru, da je poseg v območju zaščitene kulturne dediščine, je za tak poseg treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine). V večstanovanjski stavbi pa je treba za prizidavo balkona pridobiti tudi soglasje vseh solastnikov.

Vpogled v veljavne prostorske akte je uporabnikom na voljo prek zbirke prostorskih aktov ali prek grafičnega vpogleda.

Z vprašanji v zvezi z določbami prostorskega akta in varstvenih območij se lahko obrnete na pristojno občino.

> Seznam občin