Uredba o najustreznejši varianti

Združen postopek poteka ob smiselnem upoštevanju postopka DPN, pri čemer:

• naročnik hkrati s študijo variant zagotovi tudi uredbo o najustreznejši varianti;
• projektna skupina hkrati s študijo varianti obravnava tudi uredbo o najustreznejši varianti;
• se uredba o najustreznejši varianti javno objavi in javno obravnava hkrati s študijo variant;
• člani projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, predložijo usmeritve in projektne pogoje za pripravo dokumentacije;
• ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga uredbe o najustreznejši varianti na okolje.

​​​​​​​

Najustreznejšo varianto sprejme vlada z uredbo in velja 20 let od uveljavitve.

Uredba o najustreznejši varianti varuje območje izbrane variante pred spreminjanjem in dopolnjevanjem veljavnih ter sprejemanjem novih občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov, tako da se z njihovo pripravo ne onemogočita podrobnejše načrtovanje in izvedba načrtovane prostorske ureditve.

Priprava dokumentacije

Združen postopek se nadaljuje po uveljavitvi uredbe o najustreznejši varianti. Projektna skupina da projektne pogoje, če jih ni dala ob obravnavi uredbe o najustreznejši varianti.

Izdelovalec na podlagi uredbe o najustreznejši varianti, analize podatkov in projektnih pogojev mnenjedajalcev ter predlogov občin in javnosti, danih v času javne obravnave študije variant, pripravi obseg vsebin in informacij, ki jih je še treba pridobiti oziroma izdelati. Po potrebi dopolni tudi načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt priprave dokumentacije.

Projektna skupina uskladi in potrdi:

• seznam in obseg vsebin za izdelavo dokumentacije iz sedmega odstavka tega člena;
• način upoštevanja predlogov občin in javnosti;
• načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt priprave dokumentacije.

Investitor zagotovi dokumentacijo, ki ima te, med seboj usklajene, sestavne dele:

• osnutek državnega prostorskega ureditvenega načrta;
• dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
• poročilo o vplivih na okolje, če se izvede tudi presoja vplivov na okolje.

Optimalna umestitev in projektna obdelava načrtovane prostorske ureditve državnega pomena se poiščeta v območju uredbe o najustreznejši varianti.

Izdaja celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta

Investitor vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja pri ministrstvu. Vlogi priloži izdelano dokumentacijo. Vloga in dokumentacija se objavita v prostorskem informacijskem sistemu.

Ministrstvo pozove mnenjedajalce, da v 30 dneh od poziva preverijo ustreznost vloge ter preverijo izpolnjevanje zahtev glede obsega vsebin za izdelavo dokumentacije oziroma izpolnjevanje projektnih pogojev in o tem izdajo mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Ministrstvo z mnenji seznani investitorja, ki po potrebi zagotovi dopolnitev dokumentacije.

Na podlagi popolne vloge in mnenj mnenjedajalcev, iz katerih izhaja, da je predvidena gradnja v skladu s predpisi s področja mnenjedajalca, ministrstvo pripravi osnutek celovitega dovoljenja, ki se skupaj z vlogo s prilogami in mnenji javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu in na državnem portalu eUprave ter omogoči dajanje mnenj in pripomb najmanj 30 dni od dneva objave. V času javne objave se izvede tudi javna obravnava.

Investitor se opredeli do predloženih pripomb in predlogov javnosti in stranskih udeležencev.

Celovito dovoljenje izda vlada z odločbo. Zoper celovito dovoljenje je dovoljen upravni spor. Celovito dovoljenje preneha veljati, če investitor ne prijavi začetka gradnje in ne začne gradnje v desetih letih po njegovi pravnomočnosti.

Celovito dovoljenje ali odločba s katero je bila zavrnjena izdaja celovitega dovoljenja se najpozneje v 15 dneh od dneva vročitve odločbe investitorju javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu in na državnem portalu eUprava. Z njim se seznanijo mnenjedajalci, občina, gradbena inšpekcija, inšpekcija, pristojna za okolje, ter druge pristojne inšpekcije in država, ki je sodelovala v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov.

Sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta

Vlada hkrati z izdajo celovitega dovoljenja sprejme z uredbo tudi državni prostorski ureditveni načrt za prostorsko ureditev, za katero izda celovito dovoljenje.

Državni prostorski ureditveni načrt varuje območje prostorske ureditve, za katero je izdano celovito dovoljenje, pred spreminjanjem in dopolnjevanjem veljavnih ter sprejetjem novih občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov, da se z njihovo pripravo ne onemogoči njena izvedba.

Gradnja na podlagi celovitega dovoljenja

Gradnja se začne po pravnomočnosti celovitega dovoljenja in po prijavi začetka gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Začetek gradnje na podlagi celovitega dovoljenja se prijavi ministrstvu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte, izvedene na podlagi celovitega dovoljenja, je pristojno ministrstvo. Člani komisije za tehnični pregled v postopku izdaje uporabnega dovoljenja so mnenjedajalci, ki so sodelovali v združenem postopku ali delnem združenem postopku, in izvajalci javnih služb ali nosilci javnih pooblastil.