Razlage povezane gradnjo enostanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, z deli na ovoju enostanovanjske stavbe, napravami na ali ob enostanovanjski stavbi in zunanjo ureditvijo.

ENOSTANOVANJSKA STAVBA

Enostanovanjske stavbe so samostojne hiše, vile, kmečke hiše in druge podeželske hiše, počitniške hišice in podobne enostanovanjske stavbe ter vrstne hiše ali dvojčki, v katerih je eno stanovanje, kjer ima vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja.

Enostanovanjska stavba se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) ne more klasificirati kot enostaven objekt. Med nezahtevne objekte se uvršča, če:

• ima površino do 25 m2,
• ima samo 1 etažo,
• njena višina ne presega 6 m,
• njena globina ne presega 2 m
• nosilni razpon stavbe ne presega 5 m ter
• za njeno izgradnjo ni treba izvesti reliefnega preoblikovanja terena, ki kot samostojen drug gradbeni poseg presega merila za nezahteven objekt (površina utrjenih površin večja od 50 m2 in manjša od 500 m2).

V tem primeru je treba za objekt pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt in prijaviti začetek gradnje, za izvedbo gradnje ni treba izdelati dokumentacije za izvedbo gradnje, za začetek uporabe objekta pa ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja.

Enostanovanjska stavba se v skladu z navedeno Uredbo klasificira kot manj zahteven objekt, če:

• ima največ dve podzemni etaži,
• višina objekta presega 6 m, vendar ne presega 25 m,
• globina stavbe presega 2 m,
• podzemni deli objekta niso globlji od 15 m,
• nosilni razpon stavbe presega 5 m, vendar ne presega 10 m ter
• ni objekt s kesonskim temeljenjem ali objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 15 m.

V tem primeru je treba za enostanovanjsko hišo pridobiti gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje, za izvedbo gradnje je treba izdelati dokumentacijo za izvedbo gradnje, za začetek uporabe objekta pa je treba pridobiti uporabno dovoljenje.

Ne glede na navedeno, je treba upoštevati določbe prostorskih aktov, predpise o urejanju prostora, predpise, s katerimi se podrobneje določajo bistvene in druge zahteve, in druge predpise ter pridobiti ustrezna soglasja v primeru, če se objekt nahaja v območju varovanem po posebnih predpisih. Dela se ne smejo izvajati v nasprotju z gradbeno-tehničnimi predpisi, temveč morajo biti izvedena tako, da bodo za zagotavljanje njihove varne in učinkovite rabe izpolnjene bistvene zahteve.

Vpogled v veljavne prostorske akte je uporabnikom na voljo prek zbirke prostorskih aktov ali prek grafičnega vpogleda.

Z vprašanji v zvezi z določbami prostorskega akta in varstvenih območij se lahko obrnete na pristojno občino.

> Seznam občin

Pomožni objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presegajo ter zaradi njih ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi.

Pomožni objekti so lahko:

• samostojni nadstrešek, ki se lahko uporablja kot letna kuhinja, garaža ali skladišče ipd.,
• balkon,
• samostojna lopa ali drvarnica,
• prizidan zimski vrt, ki služi npr. kot rastlinjak ali zunanji pokrit dnevni prostor,
• prizidan vetrolov,
• prizidan nadstrešek, ki se lahko uporablja kot letna kuhinja, garaža ali skladišče ipd.,
• mala čistilna naprava,
• rezervoar za vodo,
• bazen,
• ograja,
• oporni zid
• in drugi pomožni objekti.

Dela na ovoju enostanovanjske stavbe so lahko:

• prenova fasade,
• zamenjava stavbnega pohištva,
• zamenjava strešne kritine,
• vzdrževanje strešne konstrukcije,
• vgradnja strešnih oken,
• izvedba frčad,
• zasteklitev balkona,
• konzolni nadstrešek nad vhodom
• in druga dela na ovoju.

Naprave na ali ob enostanovanjski stavbi so lahko:

• sončne celice na stavbi,
• toplotna črpalka voda/zrak ali toplotna črpalka voda/voda ob stavbi,
• vetrnica za pridobivanje energije na stavbi,
• dimnik na stavbi
• in druge naprave.

Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu se lahko izvajajo le v okviru pripadajočih funkcionalnih površin ob objektu.

Zunanjo ureditev uvrščamo med vzdrževalna dela.

Zunanja ureditev je lahko:

• ureditev dvorišča ali parkirišča,
• ureditev vrta,
• ureditev dovoza ali dostopa
• in druge ureditve.

Gradbeno dovoljenje je treba pridobiti za:

• novogradnjo,
• rekonstrukcijo in
• spremembo namembnosti,

Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava. Novo zgrajen objekt je objekt, ki je popolnoma zgrajen na novo in prej ni obstajal. Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri.

Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.

Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.

Gradbeno dovoljenje ni potrebno za:

• gradnjo enostavnega objekta,
• vzdrževane oz. vzdrževalna dela in
• odstranitev objekta,

Enostaven objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven;

Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.

Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.

Prijava začetka gradnje se izvede za:

• novogradnjo,
• rekonstrukcijo in
• odstranitev objekta.