Namensko rabo prostora določamo z občinskimi prostorskimi načrti (OPN). Vpogled v OPN je uporabnikom na voljo prek zbirke prostorskih aktov ali grafičnega vpogleda. Vsem uporabnikom je na voljo tudi vpogled v javne razgrnitve sprememb prostorskih aktov. Podrobnejša pravila določanja namenske rabe prostora so na voljo v državnem prostorskem redu.
Območja gozdnih zemljišč
Območja gozdnih zemljišč označujemo z barvnim polnilom (RGB): 120, 181, 96.
Namensko rabo prostora za območja gozdnih zemljišč se razvršča v naslednje tri skupine, in sicer v:
- gozdna zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki jih označujemo jih z oznako G,
- površine gozdnih zemljišč, ki jih označujemo z oznako G,
- površine drugih gozdnih zemljišč, znotraj ureditvenih območij naselij ali drugih ureditvenih območij na katerih ni predviden razvoj, ki jih označujemo z oznako Gu.
Ureditveno območje naselja obsega obstoječe naselje, nepozidana zemljišča, namenjena graditvi objektov, in kmetijska, gozdna, vodna zemljišča ter druga zemljišča, ki niso namenjena graditvi objektov in na katerih ni predviden razvoj, a so zaradi svoje lege povezana z ostalimi deli naselja in so v funkciji poselitve.
Drugo ureditveno območje obsega površine izven ureditvenega območja naselja, namenjene izvajanju dejavnosti, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, funkcionalnih in prostorskih razlogov ne spadajo v ureditveno območje naselja.
Zbirka prostorskih aktov
Preko zbirke prostorskih aktov se javnosti omogoča vpogled v veljavne prostorske izvedbene akte in v prostorske izvedbene akte, ki so trenutno v postopku priprave. V zbirki se vodijo podatki o državnih prostorskih načrtih – DPN, o občinskih prostorskih načrtih – OPN in o občinskih podrobnih prostorskih načrtih – OPPN.
Z DPN se določajo načrtovane prostorske ureditve, območje DPN, prostorski izvedbeni pogoji za projektiranje v tem območju in usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.
Z OPN se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor.
OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih in za namen:
- notranjega razvoja ali prenove določenih delov naselja,
- kompleksne stanovanjske in poslovne gradnje,
- gospodarske javne infrastrukture,
- intenzivne kmetijske proizvodnje,
- turističnih in rekreacijskih dejavnosti v krajini,
- prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki se načrtujejo zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
- izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije,
- izvedbe ukrepov s področja varstva okolja in ohranjanja narave ali
- urejanja drugih problemsko ali prostorsko zaključenih območij v naseljih in krajini, če je to strokovno utemeljeno.
Grafični vpogled
Grafični vpogled omogoča javnosti vpogled v podatke o nepremičninah, v območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, v namensko rabo prostora, v prostorske izvedbene pogoje, v območja varovanj in omejitev in v druge podatke.
Javne razgrnitve
Postopki priprave ali sprememb prostorskih izvedbenih aktov države in občine se vodijo v elektronski obliki preko prostorskega informacijskega sistema. V okviru posameznega postopka priprave ali sprememb prostorskih izvedbenih aktov se javnosti zagotavlja razgrnitev osnutka gradiva. Javnosti se na objavljeno in razgrnjeno gradivo omogoči dajanje predlogov in pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve in obravnave, spletnim naslovom, kjer je osnutek gradiva objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje.
Državni prostorski red
Državni prostorski red se uporablja pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora. Državni prostorski red sestavljajo:
- temeljna pravila urejanja prostora,
- podrobnejša pravila urejanja prostora,
- splošne smernice in
- priporočila za prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje ukrepov zemljiške politike in izvajanje drugih nalog urejanja prostora, vključno s primeri dobre prakse.