Namensko rabo prostora določamo z občinskimi prostorskimi načrti (OPN). Vpogled v OPN je uporabnikom na voljo prek zbirke prostorskih aktov ali grafičnega vpogleda. Vsem uporabnikom je na voljo tudi vpogled v javne razgrnitve sprememb prostorskih aktov. Podrobnejša pravila določanja namenske rabe prostora so na voljo v državnem prostorskem redu.
Območja prometnih površin
Območja prometnih površin sodijo v skupino stavbnih zemljišč. Označujemo jih z oznako P in z barvnim polnilom (RGB): 255, 255, 255.
Namenska raba prostora za območja prometnih površin je lahko določena tudi podrobneje. Razvršča se jo v naslednjih pet skupin:
- Površine, namenjene cestnemu prometu, kot so ceste, kolesarske poti, pešpoti, pločniki, parkirišča v sklopu površine ceste… Označujemo jih z oznako PC.
- Površine, namenjene železniškemu prometu, kot so železniški tir, železniška postaja z objekti pomožnih služb za neposredno oskrbo tirnih vozil, sprejem ter odpravo potnikov in blaga… Označujemo jih z oznako PŽ.
- Površine, namenjene letalskemu prometu, kot so vzletna in pristajalna steza za letala z objekti pomožnih služb za neposredno oskrbo letal, sprejem in odpravo potnikov, blaga, helioporti… Označujemo jih z oznako PL.
- Površine namenjene prometu na površinskih vodah, kot so pristanišča za privezovanje in varstvo vodnih plovil z objekti pomožnih služb za neposredno oskrbo vodnih plovil ter odpravo potnikov in blaga… Označujemo jih z oznako PR.
- Ostale prometne površine, ki so namenjene objektom in napravam za odvijanje prometa, kot so mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega prometa, samostojna parkirišča na terenu ali kot parkirna hiša, trgi ter druge odprte utrjene površine za zbiranje ljudi… Označujemo jih z oznako PO.
Zbirka prostorskih aktov
Preko zbirke prostorskih aktov se javnosti omogoča vpogled v veljavne prostorske izvedbene akte in v prostorske izvedbene akte, ki so trenutno v postopku priprave. V zbirki se vodijo podatki o državnih prostorskih načrtih – DPN, o občinskih prostorskih načrtih – OPN in o občinskih podrobnih prostorskih načrtih – OPPN.
Z DPN se določajo načrtovane prostorske ureditve, območje DPN, prostorski izvedbeni pogoji za projektiranje v tem območju in usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.
Z OPN se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor.
OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih in za namen:
- notranjega razvoja ali prenove določenih delov naselja,
- kompleksne stanovanjske in poslovne gradnje,
- gospodarske javne infrastrukture,
- intenzivne kmetijske proizvodnje,
- turističnih in rekreacijskih dejavnosti v krajini,
- prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki se načrtujejo zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
- izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije,
- izvedbe ukrepov s področja varstva okolja in ohranjanja narave ali
- urejanja drugih problemsko ali prostorsko zaključenih območij v naseljih in krajini, če je to strokovno utemeljeno.
Grafični vpogled
Grafični vpogled omogoča javnosti vpogled v podatke o nepremičninah, v območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, v namensko rabo prostora, v prostorske izvedbene pogoje, v območja varovanj in omejitev in v druge podatke.
Javne razgrnitve
Postopki priprave ali sprememb prostorskih izvedbenih aktov države in občine se vodijo v elektronski obliki preko prostorskega informacijskega sistema. V okviru posameznega postopka priprave ali sprememb prostorskih izvedbenih aktov se javnosti zagotavlja razgrnitev osnutka gradiva. Javnosti se na objavljeno in razgrnjeno gradivo omogoči dajanje predlogov in pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve in obravnave, spletnim naslovom, kjer je osnutek gradiva objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje.
Državni prostorski red
Državni prostorski red se uporablja pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora. Državni prostorski red sestavljajo:
- temeljna pravila urejanja prostora,
- podrobnejša pravila urejanja prostora,
- splošne smernice in
- priporočila za prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje ukrepov zemljiške politike in izvajanje drugih nalog urejanja prostora, vključno s primeri dobre prakse.