Skupni del postopka državnega prostorskega načrtovanja zajema pripravo pobude, analizo smernic, sprejem sklepa o izvedbi in pripravo študije variant s predlogom najustreznejše variante.
Pobuda za državno prostorsko načrtovanje
Skupni del postopka državnega prostorskega načrtovanja se začne na pobudo. Pobuda vsebuje obrazložitev in podatke, ki so potrebni za odločanje o postopku državnega prostorskega načrtovanja, in podatke, ki so potrebni za odločanje o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti. Pobuda vsebuje tudi osnutek načrta sodelovanja javnosti in osnutek časovnega načrta.
Pobuda se javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Z javno objavo se prične javna razgrnitev, ki traja najmanj 30 dni. Javnost lahko v tem roku poda predloge in pripombe na razgrnjeno gradivo. Pripravljavec in pobudnik lahko organizirata posvete, delavnice ali na drug način vključita javnost v postopek državnega prostorskega načrtovanja.
Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave pobude podajo konkretne smernice. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje oziroma presoji sprejemljivosti, skupaj s konkretnimi smernicami podajo tudi mnenje, ali je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti. Lokalni nosilci urejanja prostora podajo konkretne smernice s področij izvajanja lokalnih javnih služb ter usmeritve glede uresničevanja interesov na območju pobude s področij izvedenih in načrtovanih prostorskih ureditev lokalnega pomena.
Analiza smernic
Na podlagi prejetih konkretnih smernic, podatkov nosilcev urejanja prostora in predlogov javnosti, izdelovalec v 30 dneh pripravi analizo smernic s predlogom izvedljivih variant. Na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, odloči, ali je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti, ter določi obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
Pobudnik zagotovi načrt sodelovanja javnosti s predlogi dejavnosti, povezanih z obveščanjem in sodelovanjem javnosti v postopku državnega prostorskega načrtovanja, in ga uskladi s pripravljavcem. Pripravljavec pripravi in s pobudnikom uskladi časovni načrt postopka državnega prostorskega načrtovanja.
Analiza smernic, načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt se spremljajo glede na opravljene dejavnosti in dopolnjujejo ter sproti objavljajo v prostorskem informacijskem sistemu.
Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja
Pripravljavec na podlagi Strategije, regionalnega prostorskega plana, državnega prostorskega reda, pobude za državno prostorsko načrtovanje, analize smernic, načrta sodelovanja javnosti in časovnega načrta postopka pripravi sklep o izvedbi, s katerim dovoli izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja ali jo z obrazložitvijo zavrne.
Sklep o izvedbi vsebuje:
- navedbo vrste postopka državnega prostorskega načrtovanja,
- cilje načrtovanih prostorskih ureditev,
- opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo prostorska ureditev predvidoma načrtovana,
- odločitev o načrtovanju v variantah z obrazložitvijo ter opis izvedljivih variant, ki se preverijo v študiji variant,
- navedbo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti ter obrazložitev razlogov, če presoja ni potrebna,
- seznam udeležencev postopka državnega prostorskega načrtovanja, ki jih ministrstvo povabi k sodelovanju v postopku,
- seznam podatkov in strokovnih podlag za nadaljnje državno prostorsko načrtovanje,
- obveznosti udeležencev glede zagotavljanja podatkov, strokovnih podlag in izvedbe postopka državnega prostorskega načrtovanja ter s tem povezane roke in financiranje,
- aktivnosti v zvezi s sodelovanjem javnosti,
- druge podatke in obveznosti, pomembne za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja.
Sklep o izvedbi, ki ga sprejme vlada, se javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
> Sprejeti sklepi o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja
Po sprejetju sklepa o izvedbi lahko pobudnik ali pripravljavec vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora.
> Sprejeti začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora
Po sprejetju sklepa o izvedbi lahko pobudnik ali investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve, ki je naveden v sklepu o izvedbi, dostopa na zemljišča v okvirnem območju variant zaradi pripravljalnih del (izvajanje meritev in raziskav terena ter s tem povezanih del za nadaljnje državno prostorsko načrtovanje in pa dela povezana z ocenjevanjem vrednosti nepremičnin in ureditvijo mej).
Pobudnik ali investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve s priporočeno pošto obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom njihovega izvajanja. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po pooblastilu pobudnika ali investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve izvajajo takšna dela. Lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine zaradi omejitve uporabe nepremičnine za čas izvedbe pripravljalnih del.
Študija variant s predlogom najustreznejše variante
Prostorska ureditev državnega pomena se načrtuje v variantah, ki so na podlagi znanih podatkov ocenjene kot izvedljive. V študiji variant se te variante podrobneje obdelajo, ovrednotijo in primerjajo s prostorsko-družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Če je izvedljiva varianta samo ena, se v študiji variant obravnava samo ta. Na podlagi rezultatov vrednotenja se opravi sintezna primerjava variant in predlagajo najustreznejša varianta prostorske ureditve ter potrebne optimizacije in usmeritve za nadaljnje državno prostorsko načrtovanje. Če je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti, se vrednotenje z varstvenega vidika izvede z okoljskim poročilom.
Pripravljavec in pobudnik lahko med pripravo študije variant organizirata posvete, delavnice ali na drug način vključita javnost v njeno pripravo. Za usklajevanje interesov se lahko skliče posvet z nosilci urejanja prostora.
Študija variant s predlogom najustreznejše variante in morebitnim okoljskim poročilom se javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Če se študija variant pripravlja v združenem postopku, je njen sestavni del tudi osnutek uredbe o najustreznejši varianti.
Javna razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše variante
Z javno objavo študije variant s predlogom najustreznejše variante in morebitnim okoljskim poročilom se začne javna razgrnitev, ki traja najmanj 30 dni. Pripravljavec in pobudnik o javni objavi gradiva, javnih razgrnitvah in javnih obravnavah predhodno obvestita javnost na svojih spletnih straneh, občine pa na svojih spletnih straneh, lahko pa tudi na drug način, ki doseže javnost.
Javnost lahko v tem roku poda predloge in pripombe na razgrnjeno gradivo, do katerih pripravljavec in pobudnik zavzameta stališče v 60 dneh, in jih javno objavita v prostorskem informacijskem sistemu. Med javno razgrnitvijo se izvede tudi javna obravnava.
> Javne razgrnitve študij variant
Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od javne objave podajo svoje mnenje. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, se hkrati opredelijo tudi do ustreznosti okoljskega poročila.
Če se izvaja združen postopek, se nosilci urejanja prostora v mnenjih hkrati opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov predlagane najustreznejše variante na okolje oziroma presoje sprejemljivosti.
Če se ob morebitnih čezmejnih vplivih država članica Evropske unije odloči, da bo sodelovala pri celoviti presoji vplivov na okolje, se sodelovanje z drugimi državami članicami izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Lokalni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od javne objave podajo mnenje z vidika izvajanja lokalnih javnih služb ter druge predloge in pripombe.
Na podlagi predlogov javnosti in mnenj nosilcev urejanja prostora se opravi morebitno usklajevanje interesov. Študija variant in okoljsko poročilo se po potrebi dopolnita. Preveri in dopolni se predlog najustreznejše variante, ki se skupaj s študijo variant in okoljskim poročilom javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
Po zaključku razgrnitve študije variant se lahko postopek nadaljuje: