Nadaljevanje postopka izbora najustreznejše variante

Na podlagi dopolnjene študije variant se pripravi predlog izbora najustreznejše variante. Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variante na okolje oziroma o presoji sprejemljivosti.

Najustreznejšo varianto izbere vlada z uredbo.

Uredba o najustreznejši varianti varuje območje izbrane variante pred spreminjanjem in dopolnjevanjem veljavnih ter sprejemanjem novih občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov, da se z njihovo pripravo ne onemogoči podrobnejše načrtovanje in izvedba načrtovane prostorske ureditve.

Uredba o najustreznejši varianti lahko omeji izvajanje občinskih izvedbenih prostorskih aktov na območju ali delu svojega območja.

Uredba o najustreznejši varianti je podlaga za pripravo dokumentacije in izdajo celovitega dovoljenja.

Uredba o najustreznejši varianti velja 20 let od uveljavitve.

> Sprejete uredbe o najustreznejši varianti

Postopek priprave dokumentacije

Pobuda za pripravo dokumentacije

Postopek priprave dokumentacije se začne na pobudo investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve po uveljavitvi izbora najustreznejše variante.

Pobuda vsebuje:

• podatke, potrebne za odločanje o obsegu vsebin in njihove podrobnosti, ki jih je treba zagotoviti v dokumentaciji,
• podatke, potrebne za odločanje o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave,

• osnutek načrta sodelovanja javnosti in podrobnega časovnega načrta.

Ministrstvo za okolje in prostor preveri popolnost pobude in o tem obvesti investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve. Popolna pobuda, ki je podlaga za pridobitev pogojev za pripravo dokumentacije, se javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu. O javni objavi se obvestijo nosilci urejanja prostora.

Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na razgrnjeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni. Ministrstvo za okolje in prostor in investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve lahko organizirata posvete, delavnice ali na drug način vključita javnost v pripravo te dokumentacije.

> Javne razgrnitve pobud za pripravo dokumentacije

Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave pobude podajo pogoje za podrobnejše načrtovanje in umestitev v prostor ter projektne in druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri presoji vplivov na okolje, skupaj s pogoji podajo tudi mnenje, ali je treba izvesti presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti ter predlagajo obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v poročilo o vplivih na okolje oziroma v dodatek za presojo sprejemljivosti. Ministrstvo za okolje in prostor lahko glede na zahtevnost ali obseg pobude določi daljši rok za podajo pogojev.

Lokalni nosilci urejanja prostora v roku iz prejšnjega odstavka podajo pogoje za podrobnejše načrtovanje in umestitev v prostor ter projektne in druge pogoje s področij izvajanja njihovih lokalnih javnih služb. Podajo lahko tudi usmeritve, povezane z njihovimi interesi v območju pobude, in sicer z vidika izvedenih in načrtovanih prostorskih ureditev. Lokalni nosilci urejanja prostora hkrati podajo vse podatke iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za nadaljnjo pripravo dokumentacije in niso bili upoštevani pri pripravi pobude.

Analiza pogojev, načrt sodelovanja in časovni načrt

Analize pogojev, analize predlogov javnosti, načrta sodelovanja javnosti in časovnega načrta se pripravijo na podoben način, kot pri analizi smernic pri pobudi za državno prostorsko načrtovanje, pri čemer ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri presoji vplivov na okolje oziroma presoji sprejemljivosti, odloči, ali je treba izvesti presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti, ter določi obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v poročilo o vplivih na okolje.

Sklep o pripravi dokumentacije

Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi pobude in ostalih dokumentov izda sklep o pripravi dokumentacije in ga pošlje investitorju izvedbe načrtovane prostorske ureditve. Sklep o pripravi dokumentacije se javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu. O javni objavi se obvestijo udeleženci postopka priprave dokumentacije.

Sklep o pripravi dokumentacije vsebuje:

• navedbo investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve;
• opis prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi in določitev okvirnega območja;
• navedbo pravnomočne odločitve o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti in obrazložitev razlogov zanjo;
• navedbo obsega vsebin in njihove podrobnosti, ki jih mora obsegati dokumentacija;
• pogoje ter seznam podatkov in strokovnih podlag za pripravo dokumentacije;
• obveznosti glede zagotavljanja podatkov in strokovnih podlag iz prejšnje alineje ter s tem povezane roke in financiranje;
• navedbo sodelujočih nosilcev urejanja prostora;
• aktivnosti v zvezi s sodelovanjem javnosti;
• druge podatke in obveznosti pomembne za pripravo dokumentacije.

> Javne objave sklepov o pripravi dokumentacije

Po izdaji sklepa o pripravi dokumentacije lahko:

• ministrstvo na predlog investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu z Zakonom o urejanju prostora;
• investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve izvaja pripravljalna dela in začne pogodbeno pridobivanje nepremičnin.

Priprava dokumentacije

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve v skladu s sklepom o pripravi dokumentacije, na podlagi strokovnih podlag, zagotovi med seboj usklajeno dokumentacijo.

V dokumentaciji se v območju uredbe o najustreznejši varianti poišče optimalna umestitev in projektna obdelava načrtovane prostorske ureditve državnega pomena. Spremljajoče in funkcionalno povezane prostorske ureditve se lahko načrtujejo tudi izven tega območja, če to narekujejo nove okoliščine.

Dokumentacija ima naslednje sestavne dele:

• del, ki bo podlaga za določitev varovanega območja;
• del, ki bo podlaga za odločanje o vsebinah gradbenega dovoljenja;
• poročilo o vplivih na okolje, če je v združenem postopku treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve v skladu s sklepom iz prejšnjega člena med pripravo dokumentacije organizira posvete, delavnice ali na drug način vključi javnost v njegovo pripravo. Za usklajevanje interesov se lahko skliče posvet z nosilci urejanja prostora.

Postopek izdaje celovitega dovoljenja in uredbe o varovanem območju

Vloga

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve predloži Ministrstvu za okolje in prostor vlogo za izdajo celovitega dovoljenja, ki ji priloži izdelano dokumentacijo. Iz vloge mora biti razvidno, kako je investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve v pripravo dokumentacije vključil javnost. Vloga in dokumentacija se objavita v prostorskem informacijskem sistemu. O javni objavi se obvestijo udeleženci postopka izdaje celovitega dovoljenja, ki jih Ministrstvo za okolje in prostor povabi k sodelovanju v postopku.

> Javne objave vlog in dokumentacij za izdajo celovitega dovoljenja

Ministrstvo za okolje in prostor in nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave preverijo ustreznost vloge in o tem podajo mnenje. Ministrstvo za okolje in prostor obvesti investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve o zahtevanih dopolnitvah, ki se lahko nanašajo le na izpolnjevanje pogojev, ki so bili zahtevani pri pripravi pobude za pripravo dokumentacije. Dodatne vsebine se lahko zahtevajo le, če to narekujejo nove okoliščine.

Nosilci urejanja prostora hkrati z mnenjem iz prejšnjega odstavka podajo tudi mnenja kot mnenjedajalci, kot jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določajo predpisi, ki urejajo graditev. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri presoji vplivov na okolje oziroma presoji sprejemljivosti, se v mnenjih opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov posega na okolje oziroma sprejemljivosti na naravo. Ministrstvo za okolje in prostor lahko glede na zahtevnost ali obseg dokumentacije določi daljši rok za podajo mnenj.

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora zagotovi potrebne dopolnitve dokumentacije. Ministrstvo za okolje in prostor ugotovi popolnost dopolnjene vloge in ga o tem obvesti. Popolna dokumentacija je podlaga za pridobitev celovitega dovoljenja.

Na podlagi popolne vloge in mnenj nosilcev urejanja prostora Ministrstvo za okolje in prostor pripravi osnutek celovitega dovoljenja, ki se skupaj z vlogo in mnenji javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu. O javni objavi se obvestijo udeleženci postopka izdaje celovitega dovoljenja.

Seznanitev javnosti

Seznanitev javnosti in dajanje predlogov ter pripomb na razgrnjeno dokumentacijo poteka v roku, ki ni krajši od 30 dni od javne objave iz petega odstavka prejšnjega člena. V tem roku se zagotovi tudi njena javna obravnava. Če je treba izvesti presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti, se poleg poročila o vplivih na okolje javno razgrnejo tudi drugi podatki, ki se razgrinjajo v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

Glede seznanitve, ugovorov in izjav stranskih udeležencev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev.

> Javne razgrnitve osnutkov celovitega dovoljenja

Če se ob morebitnih čezmejnih vplivih država članica Evropske unije odloči, da bo sodelovala pri celoviti presoji vplivov na okolje, se sodelovanje z drugimi državami članicami izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

Dopolnitev dokumentacije

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve zagotovi dopolnitev dokumentacije in pojasni, kako so bila upoštevana mnenja nosilcev urejanja prostora ter predlogi javnosti in stranskih udeležencev. Ministrstvo za okolje in prostor pripravi predlog celovitega dovoljenja in predlog uredbe o varovanem območju, ki se skupaj z dopolnjeno dokumentacijo in pojasnilom javno objavita v prostorskem informacijskem sistemu. O javni objavi se obvestijo udeleženci postopka izdaje celovitega dovoljenja.

> Javne objave predlogov celovitega dovoljenja in uredb o varovanem  območju

Ministrstvo za okolje in prostor in investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve zagotovita seznanitev javnosti, stranskih udeležencev in nosilcev urejanja prostora z morebitnimi spremembami, ki so nastale pri dopolnitvi dokumentacije ter predloga celovitega dovoljenja in predloga uredbe o varovanem območju. Če spremembe vplivajo na že izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev, se po potrebi v 30 dneh od objave pridobijo nova mnenja ali izjave, kot jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določajo predpisi, ki urejajo graditev.

Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri presoji vplivov na okolje, se v mnenjih opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov posega na okolje, na podlagi teh mnenj pa ministrstvo poda mnenje o sprejemljivosti vplivov posega na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja oziroma o sprejemljivosti posega v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Ministrstvo za okolje in prostor lahko določi daljši rok za podajo mnenj iz drugega odstavka tega člena.

Izdaja celovitega dovoljenja

Celovito dovoljenje se izda, če:

• je načrtovana prostorska ureditev skladna z uredbo o najustreznejši varianti, ki je bila sprejeta za to prostorsko ureditev,
• so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razen pravice, ki investitorju izvedbe načrtovane prostorske ureditve omogoča gradnjo na zadevni nepremičnini,
• je v primeru prevlade javne koristi o tem predhodno odločila vlada,
• so vplivi posega na okolje sprejemljivi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, če se v združenem postopku izvaja tudi presoja vplivov na okolje in
• poseg v naravo ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če se v združenem postopku izvaja tudi presoja sprejemljivosti posega.

Celovito dovoljenje izda vlada z odločbo, ki vsebuje:

• podatek o investitorju izvedbe načrtovane prostorske ureditve in predmetu izdaje celovitega dovoljenja,
• številko in datum ter izdelovalce dokumentacije,
• identifikacijsko številko dokumentacije, pod katero je ta na vpogled v prostorskem informacijskem sistemu,
• odločitev o sprejemljivosti vplivov posega na okolje oziroma o presoji sprejemljivosti, če se je v postopku izvajala presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti,
• odločitev o izdaji celovitega dovoljenja ali njeni zavrnitvi,
• morebitne pogoje za izvedbo gradnje in uporabo prostorskih ureditev,
• pogoje za preprečitev, zmanjšanje ali odstranitev pomembnih škodljivih vplivov na okolje in ukrepe povezane z nadzorom pri uporabi in po prenehanju uporabe prostorske ureditve v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
• omilitvene ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
• navedbo, da je celovito dovoljenje izdano na podlagi odločitve vlade o prevladi javne koristi, navedbo izravnalnih ukrepov, določitev pogojev in usmeritev za njihovo izvedbo ter navedbo, da morajo biti pred prijavo začetka gradnje izpolnjeni vsi pogoji za delovanje izravnalnih ukrepov in
• druge vsebine gradbenega dovoljenja, izdanega v integralnem postopku v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

Sestavni del celovitega dovoljenja je tudi dopolnjena dokumentacija iz javne razgrnitve osnutka celovitega dovoljenja.

Celovito dovoljenje začne veljati, ko je vročeno investitorju in stranskim udeležencem postopka. O njegovi izdaji se obvesti nosilce urejanja prostora, ki so sodelovali v postopku.

Celovito dovoljenje nadomesti in ima enake učinke kot gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če Zakon o urejanju prostora ne določa drugače.

Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja oziroma ohranjanje narave, za prostorsko ureditev obvezna presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti, celovito dovoljenje nadomesti in ima enake učinke tudi kot okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

Celovito dovoljenje preneha veljati, če investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve ne prijavi začetka gradnje v desetih letih po njegovi pravnomočnosti.

Sprejetje uredbe o varovanem območju

Hkrati z izdajo celovitega dovoljenja vlada sprejme tudi uredbo o varovanem območju za prostorsko ureditev, za katero izda celovito dovoljenje.

Uredba o varovanem območju varuje območje prostorske ureditve, za katero je izdano celovito dovoljenje, pred spreminjanjem in dopolnjevanjem veljavnih ter sprejemanjem novih občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov, da se z njihovo pripravo ne onemogoči njena izvedba. Uredba o varovanem območju določa prostorske izvedbene akte občin, na katere ta uredba neposredno vpliva in usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč v občinskih prostorskih izvedbenih aktih in prostorske izvedbene pogoje za druge posege v prostor v tem območju.

> Sprejete uredbe o varovanem območju

Z dnem uveljavitve uredbe o varovanem območju se šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni občinski prostorski izvedbeni akti na tem območju. Uredba lahko določi, da so občinski prostorski izvedbeni akti spremenjeni in dopolnjeni le v delu varovanega območja ali le za določene prostorske ureditve. Občina uskladi prostorske izvedbene akte z uredbo o varovanem območju ob njihovih naslednjih spremembah tako, da v njih prikaže varovano območje s svojo enoto urejanja prostora in z namensko rabo prostora v skladu z usmeritvami, ki jih poda uredba o varovanem območju.

Gradnja

Gradnja se začne po pravnomočnosti celovitega dovoljenja in po prijavi začetka gradnje.

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve mora pri prijavi začetka gradnje izkazati lastninsko ali drugo stvarno pravico ali predložiti listino, ki mu v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, omogoča gradnjo na zadevni nepremičnini.

Ne glede na prejšnji odstavek se kot dokazilo, ki investitorju izvedbe načrtovane prostorske ureditve omogoča gradnjo, šteje tudi:

• potrdilo pristojnega organa, da glede zadevne nepremičnine niso dokončani postopki v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo,
• potrdilo pristojnega sodišča, da glede zadevne nepremičnine niso dokončani zapuščinski postopki v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje, ali zakonom, ki ureja dedovanje kmetijskih gospodarstev,
• potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja v skladu z zakonom, ki ureja vrnitev premoženja in pravic agrarnih skupnosti,
• potrdilo pristojnega organa, da glede nepremičnine niso dokončani postopki vračanja premoženja v skladu z zakonom, ki ureja zadruge,
• odločba ali sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ali potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist,
• da je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi kot javno dobro, grajeno javno dobro, družbena lastnina v splošni rabi ali splošno ljudsko premoženje, ne glede na upravljavca.

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve na nepremičninah, na katerih je izkazoval pravico do gradnje na podlagi dokazil iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka, mora po zaključku teh postopkov pridobiti lastninsko ali drugo stvarno pravico na zadevnih nepremičninah. Če investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve pridobi pravico, ki mu omogoča gradnjo, na podlagi dokazil iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka, pripada lastniku nepremičnine denarno nadomestilo zaradi omejitev uporabe nepremičnine za čas od njene dejanske uporabe v namen gradnje do takrat, ko investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve pridobi lastninsko, drugo stvarno ali obligacijsko pravico na zadevnih nepremičninah.

Denarno nadomestilo se dogovori s pogodbo za odkup ali ustanovitev služnosti, če se nepremičnina pridobi ali obremeni sporazumno, ali kot del odškodnine iz 205. člena Zakona o urejanju prostora, če se nepremičnina razlasti ali obremeni s služnostjo v javno korist.

Začetek gradnje na podlagi celovitega dovoljenja se prijavi ministrstvu. Ministrstvo za okolje in prostor v 14 dneh po prijavi preveri pravico, ki investitorju izvedbe načrtovane prostorske ureditve omogoča gradnjo na zadevni nepremičnini.

Za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte, izvedene na podlagi celovitega dovoljenja, je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Člani komisije za tehnični pregled v postopku izdaje uporabnega dovoljenja so nosilci urejanja prostora, ki so sodelovali v združenem postopku, in izvajalci javnih služb ali nosilci javnih pooblastil.