Katere aktivnosti so vključene v prostorsko načrtovanje?

Interdisciplinarne aktivnosti zajemajo dejavnosti s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, prostorskega načrtovanja, gradbeništva, geografije, geodezije, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varovanja zdravja ljudi, urejanja voda, varstva okolja, prometa in druge gospodarske javne infrastrukture, prava, urbane ekonomije, socialnih zadev, sociologije, psihologije, agronomije in gozdarstva in drugih relevantnih področij.

Urejanje prostora obsega procese prostorskega načrtovanja, združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena, izvajanja ukrepov zemljiške politike, spremljanja stanja v prostoru in zagotavljanja s tem povezanih informacijskih storitev.

Namen urejanja prostora je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov, tako da se kot cilj urejanja prostora:

• varuje prostor kot omejeno naravno dobrino,
• zagotavljata priprava in izvajanje prostorskih aktov,
• omogočajo kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje,
• omogoča ustrezen in univerzalen dostop do družbene in gospodarske javne infrastrukture,
• omogoča policentrični sistem razvoja naselij,
• omogoča urbani razvoj mest in širših mestnih območij,
• ustvarjajo in ohranjajo prepoznavne značilnosti v prostoru,
• ustvarja in varuje pestrost, prepoznavnost in kakovost krajine,
• dosegajo prostorsko usklajene in medsebojno dopolnjujoče več-funkcijske razmestitve različnih dejavnosti v prostoru,
• zagotavlja racionalna raba prostora in ohranjajo prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije,
• prispeva h krepitvi in varovanju zdravja ljudi,
• prispeva k varstvu okolja, ohranjanju narave, varovanju kulturne dediščine, varovanju kmetijskih zemljišč ter drugih kakovosti prostora,
• prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe,
• ustvarjajo razmere za zmanjševanje in preprečevanje naravnih ali drugih nesreč,
• prispeva k obrambi države.

Prostorski razvoj je usmerjanje človekovih dejavnosti in spreminjanje prostora zaradi razvojnih in varstvenih interesov.

Prostorska ureditev je sklop usklajeno načrtovanih posegov v prostor in dejavnosti na določenem območju.

Prostorske ureditve državnega pomena na področju prometne infrastrukture so:

• avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda,
• glavne in regionalne železniške proge ter železniške postaje I. reda,
• celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa,
• pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo,
• mejni prehodi na daljinskih cestah mednarodnega pomena, cestah čezmejnega pomena in cestah nacionalnega pomena, daljinskih železniških povezavah mednarodnega pomena, daljinskih železniških povezavah nacionalnega pomena ali regionalnih železniških povezavah, javnih letališčih in heliportih za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni ter v pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški pomorski in rečni promet,
• prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena.

Prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture so:

• elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW,
• elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW,
• elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo najmanj 110 kV in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
• plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če sta njihov delovni tlak višji od 16 barov in dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
• naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžine najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
• skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m³,
• skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³,
• skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m³,
• skladišča utekočinjenega naftnega plina s zmogljivostjo najmanj 10.000 m³.

Prostorske ureditve državnega pomena s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti so ureditve za jedrske objekte.

Prostorske ureditve državnega pomena s področja varstva okolja so ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Prostorske ureditve državnega pomena s področja vodne infrastrukture so ureditve:

• za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav,
• za načrtovanje velikih vodnih zadrževalnikov za namakanje z zmogljivostjo najmanj 1.000.000 m³.

Prostorske ureditve državnega pomena s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:

• ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo področje obrambe, posebnega pomena za obrambo države,
• ureditve potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči,
• ureditve potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč.

Prostorske ureditve državnega pomena na območju vodnega zemljišča morja, so vse ureditve, razen:

• pristanišča, namenjena za posebne namene, s privezi do 200 plovil, s pripadajočo pristaniško infrastrukturo, in pristanišča, ki niso namenjena za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo,
• plavajočega pomola do 50 m dolžine in do 100 m² površine,
• premostitvenega objekta peš poti ali kolesarskih poti,
• kopališča in grajene obale,
• valoloma, ki nad gladino morja ne presega 7 m širine,
• lokalne komunalne in energetske infrastrukture.

Prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih ohranjanja narave in na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov so:

• ureditve na zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN,
• ureditve na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN.

Prostorske ureditve državnega pomena so tudi druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje zgoraj naštetih prostorskih ureditev in se načrtujejo samostojno, kot npr.:

• odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala,
• območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če:

• jih kot take določa drug zakon ali predpis EU ali
• vlada na predlog ministrstva, v katerega pristojnost spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije.

Načrtovanje prostorskih ureditev  državnega pomena je v pristojnosti države.

Prostorske ureditve lokalnega pomena so prostorske ureditve:

• ki so neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb,
• ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb,
• ki so namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
• ki so namenjene bivanju,
• občinskega grajenega javnega dobra,
• namenjene izkoriščanju mineralnih surovin in
• druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega pomena.

Načrtovanje prostorskih ureditev  lokalnega pomena je v pristojnosti občin.

Prostorske ureditve skupnega  pomena so tiste ureditve državnega in lokalnega pomena, ki jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.

Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo.

Prostorski izvedbeni pogoji so pogoji in rešitve za urbanistično in krajinsko ureditev in oblikovanje naselij in krajine, za umestitev prostorskih ureditev v prostor ter za arhitekturno oblikovanje objektov in izvedbo drugih posegov v prostor.

Izvedbena regulacija prostora je skozi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje določen način rabe prostora in izvajanja posegov v prostor na določenem območju.

Državni prostorski red vsebuje temeljna in podrobnejša pravila urejanja prostora in priporočila za prostorsko načrtovanje, ki veljajo za območje države ali za manjša funkcionalna območja. Uporablja se pri prostorskem načrtovanju, pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor ter pri izvajanju drugih nalog urejanja prostora.

Prostorski akte delimo na strateške in izvedbene akte.

Prostorski strateški akti so akti, s katerimi se opredeljuje prostorski razvoj države, regij in občin. Prostorski strateški akti so Strategija prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan in občinski prostorski plan. Prostorski strateški akti so dokumenti razvojnega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Prostorski izvedbeni akti so akti, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve in določajo izvedbena regulacija prostora. Prostorski izvedbeni akti so DPN, uredba o najustreznejši varianti, uredba o varovanem območju prostorske ureditve državnega pomena, OPN, OPPN in odlok o urejanju podobe naselij in krajine. Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti.

Država je na področju urejanja prostora pristojna za:

• določanje ciljev prostorskega razvoja države,
• določanje izhodišč, pravil in smernic za urejanje prostora,
• pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju,
• pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in akcijskih programov za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
• koordinacijo resorjev pri pripravi regionalnih prostorskih planov,
• izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja,
• sodelovanje v postopkih priprave prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni,
• izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na ravni države,
• izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin ter izvajanjem ukrepov zemljiške politike in gospodarjenja z zemljišči,
• izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema in spremljanje stanja prostorskega razvoja,
• razvojne naloge s področja urejanja prostora,
• izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora in
• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb državnih prostorskih aktov, če ni to predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih z drugim zakonom.

Občina je na področju urejanja prostora pristojna za:

• pripravo prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni,
• sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,
• sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države,
• določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine,
• načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena ter določanje namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev na svojem območju s prostorskimi akti,
• izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni,
• izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema in
• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb prostorskih aktov, ki jih sprejme občina, če ni to predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih z drugim zakonom.