Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za okolje in prostor na področju urejanja prostora izvaja naslednje naloge:

• vodi zbirko državnega prostorskega reda,
• pripravlja predlog podrobnejših pravil urejanja prostora iz državnega prostorskega reda,
• zagotavlja strokovno, organizacijsko in administrativno podporo za delovanje Komisije za prostorski razvoj,
• vodi seznam državnih nosilcev urejanja prostora,
• ustanovi in zagotavlja administrativno in finančno podporo za delovanje Prostorskega sveta,
• pripravlja Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in akcijski program za njeno izvajanje,
• vodi postopke državnega prostorskega načrtovanja,
• opravlja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje prostora,
• potrjuje prostorske izvedbene akte za prostorske ureditve, ki so skupnega državnega in občinskega pomena in ki jih na podlagi dogovora pripravlja občina,
• odloča v razlastitvenih postopkih na drugi stopnji,
• vodi in vzdržuje prostorski informacijski sistem,
• zagotavlja tehnične pogoje za vodenje zbirke podatkov evidence stavbnih zemljišč na državni ravni,
• vodi evidenco dejanske rabe poseljenih zemljišč,
• zagotavlja izvajanje monitoringa posegov v prostor,
• vodi in vzdržuje sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja,
• pripravlja poročila o prostorskem razvoju.

V postopkih priprave prostorskih aktov ministrstvo v vlogi državnega nosilca urejanja prostora za področje prostora skrbi za upoštevanje:

• skladnosti z državnimi pravili urejanja prostora iz njegove pristojnosti,
• racionalne rabe prostora,
• določitve omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij,
• območij namenske rabe in razmestitve dejavnosti v prostoru,
• notranjega razvoja, širitve in zaokrožitve naselij ter posamične poselitve,
• ohranjanja prepoznavnih značilnosti naselij in krajine.

Ministrstvo zagotavlja tudi strokovno pomoč pri pripravi prostorskih aktov na vseh stopnjah njihove priprave, tako da na prošnjo njihovega pripravljavca izda oceno in usmeritve glede vsebin iz prejšnjega odstavka.

Ministrstvo v okviru vodenja in vzdrževanja prostorskega informacijskega sistema spremlja postopke priprave prostorskih aktov in preverja tehnično ustreznost gradiv, ki se objavljajo v njem.

Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave prostorskih aktov tako, da na podlagi svojih razvojnih politik, strategij in programov, skladno s področnimi zakoni, pripravljavcem prostorskih aktov na njihovo zahtevo:

• predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor,
• predložijo razpoložljive strokovne podlage za podane razvojne potrebe za prostorske akte s svojega delovnega področja,
• posredujejo in objavljajo ažurne podatke v ustreznih, zlasti digitalnih oblikah, ki se nanašajo na prostor, ter morebitne usmeritve, priporočila in pojasnila s svojih delovnih področij in
• podajo smernice in mnenja.

Državni nosilci urejanja prostora so ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, varstvo okolja, ohranjanje narave, vode, varstvo kulturne dediščine, prostor, zdravje, prometno infrastrukturo in prometna omrežja, energetiko, rudarstvo, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če prostorski akt posega v njihovo področje dela, so državni nosilci urejanja prostora tudi ministrstva, pristojna za meteorologijo, mejne prehode, veterino, carino, policijo in jedrsko varnost. Če se prostorski akt nanaša na obmejno območje ali na infrastrukturo s čezmejnimi vplivi ali če to narekuje sklenitev mednarodne pogodbe ali implementacija že sklenjene mednarodne pogodbe, je državni nosilec urejanja prostora tudi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Lokalni nosilci urejanja prostora so tisti organi občin, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki so kot taki določeni z občinskimi predpisi in akti, izdanimi za izvrševanje javnih pooblastil. Lokalni nosilec urejanja prostora v postopku priprave DPN in v združenem postopku načrtovanja in dovoljevanja je občina, katere območje ali del območja je zajeto v območju tega načrta. Ne glede na organiziranost izvajanja lokalnih zadev javnega pomena občina skrbi za enotno zastopanje vseh lokalnih javnih interesov v postopku priprave DPN in v združenem postopku načrtovanja in dovoljevanja.

Prostorski svet

Prostorski svet je strokovno-posvetovalni organ, ki zagotavlja strokovno podporo delu Ministrstva za okolje in prostor in Komisije za prostorski razvoj. Ima 14 članov, ki jih imenuje minister za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja za pet let.

Kandidate za člane Prostorskega sveta predlagajo institucije izmed priznanih strokovnjakov na področju urejanja prostora in graditve:

• dva kandidata predlaga Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije,
• dva kandidata Inženirska zbornica Slovenije,
• dva kandidata skupaj fakultete s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, prostorskega načrtovanja in graditve,
• dva kandidata skupaj interesna združenja lokalnih skupnosti,
• enega kandidata Urbanistični institut Republike Slovenije,
• enega kandidata Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
• enega kandidata Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
• enega kandidata Zavod za gozdove Slovenije,
• enega kandidata Kmetijski inštitut Slovenije,
• enega kandidata nevladne organizacije, ki so pridobile status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, če teh ni, pa druge nevladne organizacije s področja urejanja prostora in graditve.

Prostorski svet obravnava in sprejema stališča, daje pobude in mnenja predvsem o:

• ustreznosti pravil urejanja prostora, ki so del Državnega prostorskega reda, preden o njih odloči Komisija za prostorski razvoj,
• predlogu Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
• predlogu občinskega prostorskega načrta, če tako predlaga Komisija za prostorski razvoj,
• prevladi javne koristi,
• poročilu o prostorskem razvoju,
• drugih strokovnih vprašanjih, ki jih nanje naslovi Komisija za prostorski razvoj ali ministrstvo.

Pripravljavec

Pripravljavec prostorskega akta je državni organ, organ lokalne skupnosti ali druga oseba, ki vodi in usklajuje njegovo pripravo.

Pobudnik

Pobudnik priprave prostorskega akta je tista oseba, ki da pobudo za njegovo pripravo, če gre za akt, katerega priprava se začne s pobudo.

Pobudnik izvedbe postopka državnega prostorskega načrtovanja je ministrstvo, v katerega pristojnost spada prostorska ureditev, za katero daje pobudo. Pobudnik je tudi investitor priprave prostorskega izvedbenega akta, če naročila dokumentacije v postopku priprave in sprejetja DPN ali postopku izbora najustreznejše variante ne naloži investitorju izvedbe načrtovane prostorske ureditve.

Investitor

Investitor priprave prostorskega izvedbenega akta je oseba, ki naroči izdelavo tega akta, če gre za akt, katerega izdelavo naroča druga oseba, kot je njegov pripravljavec.

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve je oseba, ki izvede prostorske ureditve, načrtovane z DPN ali OPPN.

Izdelovalec prostorskega akta

Izdelovalec prostorskega akta je pravna ali fizična oseba, ki izdela prostorski akt. Pred začetkom izdelave prostorskega izvedbenega akta izdelovalec imenuje odgovornega vodjo in zagotovi interdisciplinarno skupino strokovnjakov za izdelavo prostorskega izvedbenega akta in strokovnih podlag. Odgovorni vodja je posameznik, ki izpolnjuje pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu

Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu so tiste organizacije (društvo, ustanova ali zavod, če njegov ustanovitelj ni država, občina, druga oseba javnega prava ali politična stranka), ki deluje na področju urejanja prostora in izpolnjuje naslednje pogoje:

• je ustanovljena za delovanje na področju urejanja prostora,
• je neodvisna od organov oblasti in političnih strank,
• aktivno deluje v širšem javnem interesu na področju urejanja prostora najmanj dve leti.

Občinski urbanist

Občinski urbanist je oseba zaposlena na občini, ki je zagotavlja strokovnost in zakonitost opravljanja nalog urejanja prostora. Naloge, ki jih opravlja so :

• izvajanje nalog urejanja prostora iz občinske pristojnosti,
• strokovnega svetovanja županu v zadevah urejanja prostora,
• skrb za celostno politiko prostorskega razvoja občine,
• skrbi za koordinacijo priprave prostorskih aktov med občino in izdelovalcem prostorskega akta,
• izvaja naloge v postopkih lokacijske preveritve.

Splošna javnost

Vpogled v postopke priprave prostorskih aktov je javnosti na voljo prek storitev prostorskega informacijskega sistema. Vsak posameznik ima pravico do vpogleda v prostorske akte in v vso dokumentacijo, povezano z njihovo pripravo in sprejemanjem. Vsakdo ima pravico dajati pobude, predloge, pripombe in mnenja na prostorske akte, do katerih se mora organ v postopku njihove priprave opredeliti in o tem obvestiti javnost.