Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta, ki je zgrajen tako, da je možno nedvoumno določiti njegov namen in v skladu s tem možnost uporabe ter obstajal v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti od 1. januarja 2005, se lahko izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja.
Objekt ali del objekta, ki ima dovoljenje za objekt daljšega obstoja ni nelegalen ali neskladen in šteje, da ima uporabno dovoljenje.
Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga upravni organ lahko razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih, veljavnih v času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Bistveno enak obseg in bistveno enake namembnosti
Pogoj, da se za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta lahko izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja je, da obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti od 1. januarja 2005. V bistveno enakem obsegu pomeni, da so bila naknadno na objektu ali delu objekta izvedena takšna dela, za katera gradbeni predpisi od začetka gradnje do odločanja niso predpisovali obveznosti pridobitve gradbenega dovoljenja (npr. v okviru dopustnih odstopanj, vzdrževalnih del, manjše rekonstrukcije, vzdrževalnih del v javno korist ali odstranitve, za katera ni predpisana obveznost gradbenega dovoljenja). Bistveno enake namembnosti pomeni, da se je objektu namen spreminjal le v okviru dopustnih sprememb, za katera gradbeni predpisi od začetka gradnje do odločanja niso predpisovali obveznosti pridobitve gradbenega dovoljenja (npr. Zakon o graditvi objektov v 4. členu).
Zahteva za izdajo dovoljenja z objekt daljšega obstoja
Zahteva se poda na obrazcu Priloga 19D in se ji priloži:
- elaborat za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z Zakonom o katastru nepremičnin, če objekt še ni vpisan v kataster nepremičnin, kadar je takšen vpis predpisan,,
- posnetek obstoječega stanja (tlorisi, prerezi in pogledi oziroma drugi posnetki in dimenzije objekta, površina gradbene parcele, če se parcela določa, pri stavbah tudi tlorisi vseh etaž z osnovnimi merami prostorov, seznamom prostorov s površinami in podatek o bruto tlorisni površini ter pri stavbah kulturne dediščine tudi vse fasade); posnetek lahko izdela kdorkoli, tudi vlagatelj sam,
- dokazilo o pravici graditi, če vlagatelj v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice, in
- dokazilo o daljšem obstoju (zgodovinske listine, priče, zračni posnetki, stare položnice ...).
Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja je treba:
- plačati komunalni prispevek, če tako določa Zakon o urejanju prostora in
- plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ali prvi obrok nadomestila, če je odobreno obročno odplačevanje, oziroma predložiti dokazilo, da gre za objekt, v katerem se opravlja dejavnost javne gasilske službe.
Pogojna veljava
Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga upravni organ lahko razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih, veljavnih v času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Razveljavitev ni mogoča, če je ogroženost mogoče odpraviti z drugimi milejšimi sredstvi.
Pogojnost dovoljenja velja ves čas njegove veljavnosti. Objektu preneha ta status šele, če se zanj naknadno pridobi gradbeno in uporabno dovoljenja po rednih določbah zakona ali odločbo o legalizaciji objekta. Za objekt se lahko zaporedoma izda več odločb (legalizacija, pravna ureditev objekta), če investitor to zahteva zaradi različnega pravnega »ranga« odločb oziroma dovoljenj.