Namen in cilji projekta

Osnovni namen projekta je povezati lokalno, regionalno in državno raven na področju prostorskega načrtovanja, opremljanja stavbnih zemljišč in upravljanja z nepremičninami ter s primeri dobre prakse spodbuditi občine in razvojne regije, da na podlagi enotnih meril in standardov vzpostavijo kakovostnejše podatke o prostoru ter zagotovijo infrastrukturo za prostorske podatke na lokalni in regionalni ravni, ki je povezana z obstoječo infrastrukturo za prostorske podatke na državni ravni. Le standardizirani in povezljivi prostorski podatki bodo lahko ustrezna podlaga za potrebe prostorske, zemljiške in davčne politike v Sloveniji, za spremljanje doseganja ciljev trajnostnega razvoja ter kot taki omogočili kakovostno in strokovno utemeljeno podporo pri odločanju o prostorskem razvoju.

S projektom želimo:

• nadgraditi sodelovanje med državo, regijami in občinami na področju uporabe in povezovanja prostorskih podatkov,
• vzpostaviti regionalne podatkovne centre in testno uporabiti sodobne napredne tehnologije pri zagotavljanju topografskih podatkov,
• usposobiti strokovnjake s področja  prostorskega načrtovanja, zemljiške politike in upravljanja z nepremičninami na državni, regionalni in lokalni ravni,
• vzpostaviti infrastrukturo in podporo načrtovalskim procesom na državni, regionalni in lokalni ravni,
• testirati metode in navodila za posamezne prostorske akte, vključno s tehničnimi pravili za vključitev v prostorski informacijski sistem,
• izdelati predloge oz. vzorčne primere posameznih prostorskih aktov,
• vzpostaviti evidence prostorskih podatkov in
• preveriti uporabnost prostorskih podatkov v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja in pri nadzoru drugih posegov v prostor.

Testne preveritve v sklopu posameznih nalog se bodo izvajale na območjih izbranih občin in razvojnih regij od februarja 2021 do novembra 2022, in sicer v okviru štirih vsebinskih in enega organizacijsko-podpornega področja:

• Področje 1: Zagotovitev podatkov za vzpostavitev prostorskega planiranja na regionalni ravni.
• Področje 2: Zagotovitev podatkov urejanja prostora na lokalni ravni.
• Področje 3: Vzpostavitev Evidence stavbnih zemljišč na lokalni ravni in ukrepi zemljiške politike.
• Področje 4: Infrastruktura za prostorske informacije na lokalni, regionalni in državni ravni.
• Področje 5: Projektna pisarna - organizacijska in strokovna podpora pri izvajanju projekta.

Naročnik projekta je Ministrstvo za okolje in prostor.

Področje 1: Zagotovitev podatkov za vzpostavitev prostorskega planiranja na regionalni ravni

V Sloveniji se z novo prostorsko zakonodajo (ZUreP-2) uvaja regionalno prostorsko planiranje. Država (resorji) in občine morajo v okviru priprave regionalnih prostorskih planov (RPP) dogovoriti in uskladiti zasnove prostorskih ureditev, dogovorjene rešitve pa morajo upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi prostorskih ureditev. S projektnim pristopom pri uvajanju RPP želimo optimizirati proces njegove priprave za vse udeležence, ki bi morali pri pripravi RPP aktivno sodelovati ter racionalizirati vsebino RPP.

Pričakovani rezultati:

• metodologija za pripravo in izdelavo RPP;
• priprava vzorčnega primera RPP na izbranih testnih regijah.

Področje 2: Zagotovitev podatkov urejanja prostora na lokalni ravni

Z uvedbo občinskih prostorskih načrtov (OPN) je bil narejen prvi korak k poenotenju občinskih prostorskih aktov v Sloveniji. Če želimo implementirati vse instrumente prostorskega načrtovanja in zemljiške politike, mora biti OPN pripravljen na način, da bi se lahko v največji meri povezoval in prilagajal spremembam v katastru nepremičnin. V okviru projekta Pilota MOP želimo narediti korak naprej k vzpostaviti prostorskih aktov, na podlagi katerih bi bilo za vsako zemljiško parcelo mogoče podati informacijo o veljavnosti prostorskih aktov in veljavnih prostorskih izvedbenih pogojih. Prav tako je potrebno najti način, da se podatki ki nastajajo v na novo urejenih evidencah drugih resorjev, vključijo v sistem priprave prostorskih aktov. S tem bi zagotoviti, da v prihodnosti ne bi prihajalo do neusklajenosti z nosilci urejanja prostora.

Pričakovani rezultati: 

• priročnik za izvedbo postopka tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora;
• navodila za uporabo podatkov hidrografije in vodnih zemljišč, prometne infrastrukture ter predloga TVKZ v okviru priprave OPN, ki so testirana na izbrani testni občini; 
• navodila in usmeritve za pripravo grafičnega izvedbenega dela OPN z vzorčnimi primeri;
• priporočila za vodenje podatkov v evidenci lokacijskih preveritev.

Področje 3: Vzpostavitev ESZ na lokalni ravni in ukrepi zemljiške politike

Ukrepi zemljiške politike so bili do uveljavitve nove prostorske zakonodaje (ZUreP-2) pomanjkljivo urejeni. Da bi občine lahko izpolnjevale svoje poglavitne naloge urejanjua prostora, kot so: prostorsko načrtovanje, načrtovanje komunalne opreme, ugotavljanje dejanskega stanja v prostoru, gospodarjenje z zemljišči v javnem interesu in izvajanje ukrepov zemljiške politike, morajo poznati fond že izkoriščenih stavbnih zemljišč in fond nepozidanih stavbnih zemljišč ter njihove značilnosti. Poznati morajo tudi potrebne vložke v razvoj stavbnih zemljišč in sicer do takšne stopnje, da bodo dejansko omogočale gradnjo za načrtovani namen. S projektom Pilot MOP želimo pripraviti pogoje in podlage za vzpostavitev nove evidence prostorskih podatkov – evidence stavbnih zemljišč (ESZ) in priporočila za izvajanje tistih ukrepov zemljiške politike pri katerih je prostorska zakonodaja prinesla največ novosti.

Pričakovani rezultati: 

• metodologija za vzpostavitev in vzdrževanje ESZ na lokalni ravni ter njena vzpostavitev na izbrani testni občini;
• testni zapis podatkov ESZ na lokalni ravni v ESZ na državni ravni;
• zasnova metodologije za določitev in vzdrževanje evidence razvrednotenih območij;
• priporočila in navodila za izvajanje ukrepov zemljiške politike (izdaja soglasja za spreminjanje mej, izvajanje upravnih komasacij, uvedba takse na neizkoriščena zemljišča, priprava načrta preskrbe s stavbnimi zemljišči …).

Področje 4: Infrastruktura za prostorske informacije na lokalni, regionalni in državni ravni

Za učinkovito delovanje procesov je poleg vzpostavitve državne infrastrukture za prostorske podatke, potrebno zagotoviti infrastrukturo za prostorske podatke tudi na lokalni in regionalni ravni ter z njo povezati obstoječo infrastrukturo za prostorske podatke na državni ravni, ki se vzpostavlja v okviru drugega projekta – programa projektov eProstor. Z nalogami v sklopu tega področja želimo uporabnikom približati uporabnost naprednih tehnologij (obogatena resničnost, umetna inteligenca idr.), ki lahko pripomorejo k boljši vizualizaciji in interpretaciji prostorskih podatkov.

Pričakovani rezultati: 

• načrt za vzpostavitev regionalnih centrov za prostorske informacije in podporo procesom urejanja prostora;
• priporočila in smernice za pripravo podatkov in podatkovnih baz ter vpeljavo uporabe naprednih tehnologij pri vizualizaciji in interpretaciji prostorskih podatkov;
• prototip programske rešitve za vizualizacijo in interpretacijo prostorskih podatkov s pomočjo mobilnih naprav;
• metodologija za monitoring prostora;
• analiza in akcijski načrt za zagotovitev vseh manjkajočih podatkov iz splošnih smernic NUP. 

Področje 5: Projektna pisarna: organizacijska in strokovna podpora pri izvajanju projekta

Projektna pisarna organizacijsko in tehnično podpira vodenje projekta kot celote ter vodi posamezne naloge znotraj projekta. Poseben poudarek v sklopu tega področja bo namenjen izobraževanju občin in regij. S poznavanjem in uporabo rezultatov projekta bodo občine in regije namreč lažje izvajale zahteve prostorske in gradbene zakonodaje, hkrati pa bodo pripravljene na morebitna črpanje EU sredstev v obdobju 2021‑2027.