Udeleženci pri urejanju prostora so pripravljavci prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora, nosilci urejanja prostora, upravni organi ter organizacije, strokovna in interesna združenja in splošna javnost, ki sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in sprejetja drugih odločitev v prostoru in jih te odločitve zadevajo.
Komisija za prostorski razvoj
Komisija vlade za prostorski razvoj je stalno delovno telo vlade, ki na medresorski ravni zagotavlja usklajenost in upoštevanje ciljev urejanja prostora in SSPR, tako da:
- pri pripravi predpisov in razvojnih dokumentov države, ki obravnavajo oziroma vplivajo na prostorski razvoj, izda mnenje;
- izda mnenje o izhodiščih za pripravo SSPR in predlogu SSPR;
- izda mnenje o akcijskem programu za izvajanje SSPR;
- izda mnenje o izhodiščih za pripravo in predlog akcijskega programa za izvajanje SSPR na morju;
- izda mnenje o regionalnem prostorskem planu;
- izda mnenje, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije ter se šteje za prostorsko ureditev državnega pomena;
- izda mnenje o podrobnejših pravilih urejanja prostora iz državnega prostorskega reda;
- izda mnenje k smernicam državnih nosilcev urejanja prostora;
- skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora in pripravljavca pri pripravi prostorskih aktov in predloži priporočila;
- skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora, pripravljavca, pobudnika, naročnika oziroma investitorja v postopkih državnega prostorskega načrtovanja in predloži odločitve;
- v postopku odločanja o načinu razrešitve nasprotja javnih interesov predloži mnenje vladi;
- izda mnenje o upravičenosti nadomestnega ukrepanja države;
- izda mnenje o poročilu o prostorskem razvoju Slovenije.
Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in v postopkih državnega prostorskega načrtovanja. V okviru svojih pristojnosti prispevajo k pripravi prostorskih aktov in uresničevanju prostorskega razvoja. Nosilci urejanja prostora so državni in lokalni.
Državni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
- pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se po pridobitvi mnenja Prostorskega sveta v ožji sestavi in Komisije za prostorski razvoj vključijo v državni prostorski red;
- izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
- predložijo stališča pri državnem prostorskem načrtovanju;
- za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor in že izdelane strokovne podlage;
- na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve, strokovne podlage in podatke, potrebne za pripravo prostorskega akta in načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;
- sodelujejo v projektni skupini pri državnem prostorskem načrtovanju;
- sodelujejo pri pripravi prostorskih strateških aktov;
- pripravijo priporočila in primere dobre prakse, ki se vključijo v državni prostorski red;
- posredujejo in objavljajo druge usmeritve in pojasnila s svojih delovnih področij.
Lokalni nosilci urejanja prostora so tisti organi občin, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, ki so kot taki določeni z občinskimi predpisi in akti, izdanimi za izvrševanje javnih pooblastil.
Lokalni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
- pripravijo smernice s svojega delovnega področja ob upoštevanju 16. člena tega zakona, ki se vključijo v državni prostorski red;
- izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
- izdajo mnenja pri državnem prostorskem načrtovanju;
- za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor in že izdelane strokovne podlage;
- predložijo strokovne podlage s svojega delovnega področja, za dane razvojne potrebe za prostorske akte;
- na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve ali podatke, potrebne za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev.
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Ministrstvo za naravne vire in prostor na področju urejanja prostora izvaja naslednje naloge:
- vodi zbirko državnega prostorskega reda,
- pripravlja predlog podrobnejših pravil urejanja prostora iz državnega prostorskega reda,
- zagotavlja strokovno, organizacijsko in administrativno podporo za delovanje Komisije za prostorski razvoj,
- vodi seznam državnih nosilcev urejanja prostora,
- ustanovi in zagotavlja administrativno in finančno podporo za delovanje Prostorskega sveta,
- pripravlja Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in akcijski program za njeno izvajanje,
- vodi postopke državnega prostorskega načrtovanja,
- opravlja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje prostora,
- potrjuje prostorske izvedbene akte za prostorske ureditve, ki so skupnega državnega in občinskega pomena in ki jih na podlagi dogovora pripravlja občina,
- odloča v razlastitvenih postopkih na drugi stopnji,
- vodi in vzdržuje prostorski informacijski sistem,
- zagotavlja tehnične pogoje za vodenje zbirke podatkov evidence stavbnih zemljišč na državni ravni,
- vodi evidenco dejanske rabe poseljenih zemljišč,
- zagotavlja izvajanje monitoringa posegov v prostor,
- vodi in vzdržuje sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja,
- pripravlja poročila o prostorskem razvoju.
Prostorski svet
Prostorski svet je strokovno-posvetovalni organ, ki zagotavlja strokovno podporo delu Ministrstvu za naravne vire in prostor in Komisije za prostorski razvoj.
Naloga Prostorskega sveta so:
- obravnava pravil urejanja prostora, ki so del državnega prostorskega reda;
- obravnava priporočil in primerov dobrih praks iz državnega prostorskega reda;
- obravnava predloga Strategije;
- obravnava poročila o prostorskem razvoju;
- obravnava drugih vsebin iz tega zakona, ki jih nanj naslovi Komisija za prostorski razvoj, ministrstvo ali projektna skupina pri državnem prostorskem načrtovanju;
- oblikovanje stališč in mnenj za obravnavo na Komisiji za prostorski razvoj;
- opredelitev do predloga smernic državnega nosilca urejanja prostora;
- opredelitev do predloga najustreznejše variante v postopkih državnega prostorskega načrtovanja;
- spremljanje in usmerjanje postopkov državnega prostorskega načrtovanja;
- oblikovanje mnenja v primeru nesoglasja projektne skupine;
- predlogi pripravljavcu prostorskega akta glede uvedbe postopka razrešitve nasprotja javnih interesov;
- obravnava ustreznosti predloga razrešitve nasprotja javnih interesov;
- obravnava predloga občinskega prostorskega načrta, na predlog občine;
- obravnava drugih vsebin iz tega zakona, ki jih nanj naslovi Komisija za prostorski razvoj, ministrstvo ali projektna skupina pri državnem prostorskem načrtovanju.
Pripravljavec
Pripravljavec prostorskega akta je državni organ, organ lokalne skupnosti ali druga oseba, ki vodi in usklajuje njegovo pripravo.
Pobudnik
Pobudnik priprave prostorskega akta je tista oseba, ki da pobudo za njegovo pripravo, če gre za akt, katerega priprava se začne s pobudo.
Pobudnik izvedbe postopka državnega prostorskega načrtovanja je ministrstvo, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, za katero daje pobudo. Pobudnik je tudi naročnik. Naročnik je lahko tudi investitor ali druga oseba, če se tako dogovori s pobudnikom.
Investitor
Investitor priprave prostorskega izvedbenega akta je oseba, ki naroči izdelavo tega akta, če gre za akt, katerega izdelavo naroča druga oseba, kot je njegov pripravljavec.
Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve je oseba, ki izvede prostorske ureditve, načrtovane z DPN ali OPPN.
Naročnik
Naročnik je oseba, ki naroči izdelavo prostorskega izvedbenega akta, če gre za akt, izdelavo katerega naroča oseba, ki ni njegov pripravljavec.
Izdelovalec prostorskega akta
Izdelovalec prostorskega akta je pravna ali fizična oseba, ki izdela prostorski akt. Pred začetkom izdelave prostorskega izvedbenega akta izdelovalec imenuje odgovornega vodjo in zagotovi interdisciplinarno skupino strokovnjakov za izdelavo prostorskega izvedbenega akta in strokovnih podlag. Odgovorni vodja je posameznik, ki izpolnjuje pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
Občinski urbanist
Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora mora občina imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj enega občinskega urbanista. Občinski urbanist je oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
Občinski urbanist opravlja naslednje naloge:
- skrbi za pripravo prostorskih aktov;
- potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o urejanju prostora;
- potrdi soglasje k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom Zakona o urejanju prostora;
- potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kratkega postopka sprememb in dopolnitev OPN in OPPN v skladu s 125. členom Zakona o urejanju prostora oziroma pogoji za uporabo postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom Zakona o urejanju prostora.
Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu
Nevladne organizacije, ki so pridobile status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, aktivno delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora z dajanjem predlogov in pripomb v postopkih priprave prostorskih aktov.
Splošna javnost
Vsakdo ima pravico do vpogleda v prostorske akte in druge akte urejanja prostora ter vso dokumentacijo, povezano z njihovo pripravo, v skladu z Zakonom o urejanju prostora in zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Vsakdo ima pravico dajati pobude, predloge, pripombe in mnenja o prostorskih aktih in drugih aktih urejanja prostora, do katerih se mora pripravljavec v postopku njihove priprave opredeliti in o tem obvestiti javnost. Javnost se seznanja ter se ji omogoča vpogled in odzivanje na gradiva v postopkih priprave prostorskih aktov prek storitev prostorskega informacijskega sistema, lahko pa tudi na druge načine, ki omogočajo učinkovito sodelovanje med javnostjo in pripravljavcem prostorskega akta.
Zoper prostorske izvedbene akte ima vsakdo, ki izkazuje pravni interes, pravico do vložitve pravnih sredstev v skladu s tem zakonom. Za nevladne organizacije, ki imajo aktiven status delovanja v javnem interesu na področju prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, se pravni interes na tem področju šteje za izkazan po samem zakonu