Prostorske ureditve državnega pomena so:

1.  na področju prometne infrastrukture:

• avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda, ceste na prioritetnih razvojnih oseh ter počivališča z varovanimi parkirišči ob avtocestah;
• glavne in regionalne železniške proge ter železniške postaje I. reda;
• celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;
• pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;
• mejni prehodi na daljinskih cestah mednarodnega pomena, cestah čezmejnega pomena in cestah nacionalnega pomena, daljinskih železniških povezavah mednarodnega pomena, daljinskih železniških povezavah nacionalnega pomena ali regionalnih železniških povezavah, javnih letališčih in heliportih za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni ter v pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški pomorski in rečni promet;
• prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena;

2.  na področju energetske infrastrukture:

• elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW;
• vetrne elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW, ki za svoje delovanje zahtevajo tudi umestitev ureditve državnega pomena iz drugih točk tega člena;
• elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW;
• elektroenergetski objekti z nazivno napetostjo najmanj 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
• plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če je njihov delovni tlak višji od 16 barov in meri dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
• naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
• skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m³;
• skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
• skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m³;
• skladišča utekočinjenega naftnega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;

3.  jedrski objekti, določeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;

4.  s področja varstva okolja ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov;

5.  s področja vodne infrastrukture ureditve:

• za zmanjševanje poplavne ogroženosti v območjih pomembnega vpliva poplav;
• za načrtovanje velikih vodnih zadrževalnikov z zmogljivostjo najmanj 1.000.000 m³;

6.  s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

• ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo, posebnega pomena za obrambo države;
• ureditve, potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči;
• ureditve, potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč;

7.  v območju vodnega zemljišča morja:

• vse prostorske ureditve zunaj priobalnega pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju;
• v priobalnem pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju, le tiste prostorske ureditve, ki so kot prostorske ureditve državnega pomena določene v drugih točkah tega odstavka;

8.  v zavarovanih območjih ohranjanja narave in zavarovanih območjih kulturnih spomenikov:

• ureditve v zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
• ureditve v zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;

9.  druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 1. do 8. točke tega odstavka in se načrtujejo samostojno, na primer:

• odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;
• območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Ne glede na zgoraj navedeno so prostorske ureditve državnega pomena lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije.

Načrtovanje prostorskih ureditev  državnega pomena je v pristojnosti države.