Kaj je OPN?

Z občinskim prostorskim načrtom (OPN) se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. OPN je podlaga za izdajo predodločb in gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in določa pogoje za druge posege v prostor, razen na območjih, kjer je z OPN predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

Z OPN se določijo:

• ureditveno območje naselij,
• območje za dolgoročni razvoj naselij,
• druga ureditvena območja,
• območja, za katera se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (OPPN), usmeritve in pogoji za njihovo pripravo ter dopustno rabo prostora do njihovega sprejetja,
• območja prenove,
• namenska raba prostora,
• prostorski izvedbeni pogoji,
• pogoji glede gradnje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture in obveznosti priključevanja nanjo.

V drugih ureditvenih območjih se lahko načrtujejo nove prostorske ureditve:

• za postavitev gospodarske javne infrastrukture,
• za splošno rabo (državno in lokalno grajeno javno dobro),
• za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,
• za namen turizma, športa in rekreacije,
• za izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti,
• za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,
• za namene obrambe,
• za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• za izvajanje drugih dejavnosti razen stanovanjskih stavb, ki jih zaradi tehničnih, tehnoloških ali prostorsko funkcionalnih razlogov ni smotrno načrtovati v obstoječem območju naselja.

Kako se zagotavlja vključevanje javnosti?

Informiranje javnosti se zagotavlja z javnimi objavami postopkov priprave OPN prek prostorskega informacijskega sistema.

> Javne objave OPN v pripravi

> Veljavni OPN

Sodelovanje javnosti se zagotavlja pri pripravi izhodišč za pripravo OPN in tekom javne razgrnitve in obravnave OPN v pripravi.

> Aktualne javne razgrnitve OPN

Kaj so izhodišča za pripravo OPN?

Občina pred sprejetjem odločitve o pripravi ali spremembi OPN pripravi izhodišča za pripravo OPN, v katerih opredeli in utemelji:

• namen in potrebo (lastne potrebe občine, potrebe nosilcev urejanja prostora in zasebne potrebe) po pripravi OPN,
• ključne vsebinske predloge in nameravane rešitve prostorskega razvoja, ki jih namerava urediti z OPN, skupaj z obrazložitvijo, kako so pri tem upoštevani nadrejeni prostorski akti ter drugi razvojni in varstveni dokumenti,
• potrebne investicije v komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo in družbeno javno infrastrukturo, ki jih bodo terjale predlagane vsebinske rešitve,
• okvirne roke za izvedbo priprave OPN in potrebnih investicij.

Izhodišča se oblikujejo ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora. V ta namen občina pri oblikovanju izhodišč zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti v obliki zbiranja predlogov in pripomb, javnih posvetov ali delavnic, in se posvetuje z nosilci urejanja prostora in drugimi udeleženci urejanja prostora.

Kako lahko oddam pobudo za spremembo OPN?

Zbiranje, način oddajanja in obravnave pobud za spremembo OPN je v pristojnosti občin.

Pobuda za spremembo OPN večinoma vsebuje podatke o lastniku zemljišča, podatke o zemljiški parceli, vključno z opisom opremljenosti  zemljišča z obstoječo komunalno infrastrukturo in natančnejši opis pobude (sprememba namenske rabe ali sprememba prostorsko izvedbenih pogojev). V primeru spremembe namenske rabe je potrebno pobudi priložiti tudi listine in dokazila, s katerimi se utemeljuje upravičenost pobude (načrt parcelacije, idejno zasnovo, objekta, kopije pravnomočnega gradbenega dovoljenja, mnenje kmetijske svetovalne službe ipd).

Za obravnavo pobud je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo tudi priročnik, ki služi občinam pri obravnavi pobud, koristen pa je tudi za same pobudnike. Vsebuje tudi obrazec za podajo pobude, ki ga lahko uporabite, če občina nima svojega.

Če bo občina pobudo ocenila kot ustrezno, jo bo upoštevala v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. Pobude je možno upoštevati le, če:

• so skladne s cilji prostorskega razvoja občine,
• upoštevajo varstvene in varovalne omejitve v prostoru,
• so ustrezne z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.

Tekom postopka priprave se nato izvede pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, javna razgrnitev z javno obravnavo, vključno z vsemi koraki postopka celovite presoje vplivov na okolje, kadar je ta potrebna, in nato sprejem in objava akta. Ker so te faze namenjene preverjanju ustreznosti načrtovanih posegov z vidika različnih javnih interesov in področnih predpisov, so lahko v postopku usklajevanja rešitev le-te v kasnejših fazah tudi izločene ali spremenjene. To pomeni, da lahko pobuda za spremembo namenske rabe prostora, čeprav jo je občina ocenila kot primerno in jo upoštevala v postopku priprave, izpade iz končnega prostorskega akta ali pa doživi druge spremembe (npr. zmanjšanje, drugačni ali dodatni izvedben pogoji za gradnjo itd).

Pobudniki sprememb namenske rabe zemljišč lahko v času javnih razgrnitev občinskega prostorskega načrta ugotovijo, ali so bile njihove pobude upoštevane in pridobijo dodatne informacije na javnih obravnavah, občani in drugi udeleženci pa lahko podajo pripombe in predloge za boljše rešitve prostorskega akta. Nove pobude v času javne razgrnitve načeloma niso zaželene in primerne, saj so v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki določa, da lahko občina upošteva pobude, ki so podane zunaj ustrezne faze postopka, le če lahko zagotovi nemoten potek njegove priprave brez ponavljanja predpisanih faz ali izvedbe dodatnih postopkov, ob enakopravni obravnavi udeležencev pri urejanju prostora. Nove pobude, ki bi terjale ponovno pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora ali pa celo povzročile potrebo po izvedbi presoj s področja varstva okolja ali ohranjanja narave, je zato bolje obravnavati ob naslednjih spremembah prostorskega akta.

Občina lahko predpiše takso za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v OPN.

Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude.

Višino takse predpiše občina z odlokom in lahko znaša za posamezno pobudo med 50 EUR in 300 EUR, odvisno od tega, ali gre za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora in od potrebe po obravnavi pobude glede ne pravne režime ter v postopku celovite presoje vplivov na okolje.

Za vse informacije, ki se nanašajo na zbiranje pobud in na pripravo ali spremembo OPN, se obrnite na vašo občino.

> Seznam občin

Kako poteka postopek priprave OPN?

Postopek priprave OPN vodi občina v sodelovanju z nosilci urejanja prostora. V okviru javne razgrnitve se zagotovi javna razgrnitev in obravnava, kjer se javnosti omogoči dajanje predlogov in pripomb na gradivo OPN.