NAMEN

Evidenco stavbnih zemljišč se vodi za potrebe prostorskega načrtovanja, ugotavljanja dejanskega stanja v prostoru in za izvajanje ukrepov zemljiške politike.

Evidenca stavbnih zemljišč vsebuje podatke o stavbnih zemljiščih, in sicer o pozidanih in nepozidanih zemljiščih in njihovih razvojnih stopnjah.

Podatki iz evidence stavbnih zemljišč predstavljajo temeljne podatke za:

• načrtovanje namenske rabe prostora oziroma novih stavbnih zemljišč v postopku priprave občinskih prostorskih aktov;
• načrtovanje komunalne opreme;
• izvajanje ukrepov zemljiške politike, in sicer za sanacijo in zagotavljanje ustrezne parcelne in lastniške strukture, zagotavljanje cenovno dostopnih zemljišč za bivanje in delo, gospodarjenje z zemljišči v javnem interesu ter za odmero dajatev na stavbnih zemljiščih;
• vrednotenje stavbnih zemljišč;
• evidentiranje gradbene parcele v zemljiškem katastru.

PODATKI IZ EVIDENCE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE

V evidenci stavbnih zemljišč se vodijo podatki o:

• območju zemljišča,
• lastnostih zemljišča,
• povezavi z nepremičninami in
• drugi podatki, ki so potrebni za vodenje evidence.

Podatke o gradbenih parcelah stavb v evidenci stavbnih zemljišč vzdržuje ministrstvo. Druge podatke o pozidanih zemljiščih in podatke o razvojnih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč vzdržujejo občine. Tehnične pogoje za vodenje zbirke podatkov iz evidence na državni ravni zagotovi ministrstvo.

Podatki iz evidence stavbnih zemljišč se vzdržujejo na podlagi sprememb, ki so posledica sprejetja posamičnih ali splošnih pravnih aktov s področja urejanja prostora, graditve ali javnih financ.

Vsako spremembo podatkov o stavbnih zemljiščih mora občina posredovati v evidenco stavbnih zemljišč najpozneje v treh mesecih od njenega nastanka. Ministrstvo za potrebe vzdrževanja evidence stavbnih zemljišč občini zagotovi dostop do podatkov iz monitoringa posegov v prostor.

VZPOSTAVITEV EVIDENCE STAVBNIH ZEMLJIŠČ

Vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč bo potekala v več fazah. Trenutno je zaključena prva faza, kjer se je v okviru masovnega zajema poseljenih zemljišč pripravil predlog poseljenih zemljišč.

PRIPRAVA PREDLOGA POSELJENIH ZEMLJIŠČ

Predlog poseljenih zemljišč je pripravilo ministrstvo z masovnim zajemom na podlagi podatkov:

• dejanskega stanja v naravi z ustvarjenimi in naravnimi mejami,
• stanja evidentiranih nepremičnin in lastništva na njih,
• namenske rabe prostora v skladu z določbami veljavnih prostorskih aktov.