Možnost uporabe
Samo po rednem postopku (kot je po zakonu predpisan za enako nameravano gradnjo oziroma objekt) se lahko ureja vse nedovoljene gradnje, ki so se izvedle od 17. novembru 2017 dalje. Zakon za nove nedovoljene gradnje ne dovoljuje nikakršnih olajšav ali možnosti uporabe posebnih postopkov.
Prav tako se lahko samo po rednem postopku uredi pravno stanje objektu, ki je zgrajen po 30. aprilu 2004 in bi bilo treba zanj pred izvedbo gradnje pridobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali pravnomočno naravovarstveno soglasje, pa to ni bilo pridobljeno, ali pa se je v objektu izvajal poseg, za katerega bi moralo biti pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali pravnomočno naravovarstveno soglasje, pa to ni bilo pridobljeno.
Po rednem postopku se lahko uredi pravno stanje tudi drugim nelegalnim ali neskladnim gradnjam oziroma objektom.
Postopek in potrebna dokumentacija
V primerih že zgrajenih nedovoljenih objektov ali gradenj se šteje, da že izvedena gradnja »pravno ne obstaja«. Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje oziroma objekta poda enako zahtevo za izdajo gradbenega dovoljena in priloži enako dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, kot je predpisana v rednem postopku za tako načrtovano gradnjo (novogradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti). Predložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je enaka dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi se izdelala, če gradnje ne bi bilo, le da ta dodatno vsebuje ustrezen opis, v katerem projektant opozori na to, da poseg (objekt) že obstaja. Upravni organ postopek vodi po rednih določbah, dodatno pa odmeri nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Gradbeno dovoljenje se izda, če gradnja oziroma objekt izpolnjuje vse pogoje kot jih zakon določa v rednem postopku ter je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje.
Po pravnomočnem oziroma dokončnem gradbenem dovoljenju investitor izvede evidentiranje prijave začetka gradnje s predložitvijo projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (če je ta predpisane npr. za zahtevne in manj zahtevne objekte), s katero dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev tudi za že izvedeno gradnjo (npr. mehansko odpornost, požarno varnost, univerzalno rabo, skladnost s Pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah itd.). Projektant bo moral predvsem preveriti samo izvedbo objekta ali gradnje in ugotoviti, ali lahko s projektno dokumentacijo za izvedbo potrdi njegovo ustreznost ali pa bo moral določiti še dodatna dela, z izvedbo katerih bo gradnja dejansko izpolnjevala vse bistvene zahteve. Prijavi začetka gradnje novega objekta zakoličenega zapisnika ni treba prilagati, saj objekt že stoji in se ta nadomešča z ustrezno evidentiranim objektom v katastru nepremični.
Investitor po izvedeni prijavi začetka gradnje vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Tudi v tem postopku predloži vso zahtevano dokumentacijo, s katero se dokazuje ustreznost zgrajenega, prizidanega ali rekonstruiranega objekta tako, da je ta skladen s prostorskim izvedbenim aktom, skladen z drugimi predpisi ter izpolnjuje bistvene zahteve. Pri tem lahko uporabi tudi dovoljeno izjemo, določeno v šestem odstavku 80. člena Gradbenega zakona, ki izjemoma dopušča dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev z izjavo, ki jo lahko podajo projektant, nadzornik ali izvajalec ter njihov pooblaščeni strokovnjak. Tako pridobljeno uporabno dovoljenje za uporabnike pomeni potrdilo o ustreznosti gradnje in je višje ravni kot druge vrste odločb oziroma dovoljenj o legalizaciji objekta, ki jih omogoča Gradbeni zakon.